MyLab Alpha eHD pri pregledu vratnih žil Združenje za žilne bolezni je organiziralo dogodek "Dan žil in preventivne akcije po vsej Sloveniji".
Ateroskleroza ali poapnenje žil prizadene arterije v telesu in lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot so možganska in srčna kap. Kadar so prizadete tudi arterije zgornjih in spodnjih okončin, pa govorimo o periferni arterijski bolezni (PAB). Ta se vrsto let razvija počasi in bolniku ne povzroča nobenih težav. Šele v napredovalem obdobju bolezni arterij spodnjih okončin se pojavi občasno šepanje (intermitentna klavdikacija).
Zanjo je značilna stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. V tem stadiju bolezni so slabo ali že netipljivi pulzi na nogah. Nadaljnje napredovanje ateroskleroze lahko kritično zmanjša pretok v arterijah (govorimo o kritični ishemiji uda), tako da se bolečina v nogi pojavlja že med mirovanjem. Če tako stanje traja dlje, lahko pride na udu do propada in odmrtja tkiva (nastanek razjede ali gangrene).
Vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen, ki pa mu ne povzroča težav. Takih, ki imajo intermitentno klavdikacijo (občasno šepanje), je približno 5 odstotkov, njihovo število pa s starostjo narašča. Pri enem odstotku bolnikov, ki navajajo občasno šepanje, se vsako leto razvije kritična ishemija, ki neposredno ogroža njihov ud. Pri teh bolnikih je treba nujno vzpostaviti pretok skozi arterije nog, sicer jim grozi izguba uda (amputacija).
V Sloveniji lahko pričakujemo 1.000 do 2.000 bolnikov na leto s kritično ishemijo nog. Smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri bolnikih s PAB dva- do trikrat pogostejša. Ateroskleroza arterij spodnjih okončin je namreč tesno povezana z aterosklerotično boleznijo možganskih in srčnih žil.
Najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj in napredovanje PAB je kajenje, ki pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda. Sladkorna bolezen za dva- do trikrat poveča tveganje za razvoj PAB. Tudi napredovalo ledvično popuščanjepomembno pospeši PAB. Drugi pomembni dejavniki tveganja za razvoj PAB so še: zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, povečana vsebnost homocisteina v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost, moški spol in starost.
Zdravnike SB Celje smo pri tem z veseljem podprli z ultrazvočnim sistemom Esaote MyLabAlpha eHD in s tem omogočili hitro in kvalitetno izvedbo preventivnih pregledov žil.
Ateroskleroza ali poapnenje žil prizadene arterije v telesu in lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot so možganska in srčna kap. Kadar so prizadete tudi arterije zgornjih in spodnjih okončin, pa govorimo o periferni arterijski bolezni (PAB). Ta se vrsto let razvija počasi in bolniku ne povzroča nobenih težav. Šele v napredovalem obdobju bolezni arterij spodnjih okončin se pojavi občasno šepanje (intermitentna klavdikacija).
Zanjo je značilna stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. V tem stadiju bolezni so slabo ali že netipljivi pulzi na nogah. Nadaljnje napredovanje ateroskleroze lahko kritično zmanjša pretok v arterijah (govorimo o kritični ishemiji uda), tako da se bolečina v nogi pojavlja že med mirovanjem. Če tako stanje traja dlje, lahko pride na udu do propada in odmrtja tkiva (nastanek razjede ali gangrene).
Vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen, ki pa mu ne povzroča težav. Takih, ki imajo intermitentno klavdikacijo (občasno šepanje), je približno 5 odstotkov, njihovo število pa s starostjo narašča. Pri enem odstotku bolnikov, ki navajajo občasno šepanje, se vsako leto razvije kritična ishemija, ki neposredno ogroža njihov ud. Pri teh bolnikih je treba nujno vzpostaviti pretok skozi arterije nog, sicer jim grozi izguba uda (amputacija).
V Sloveniji lahko pričakujemo 1.000 do 2.000 bolnikov na leto s kritično ishemijo nog. Smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri bolnikih s PAB dva- do trikrat pogostejša. Ateroskleroza arterij spodnjih okončin je namreč tesno povezana z aterosklerotično boleznijo možganskih in srčnih žil.
Najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj in napredovanje PAB je kajenje, ki pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda. Sladkorna bolezen za dva- do trikrat poveča tveganje za razvoj PAB. Tudi napredovalo ledvično popuščanjepomembno pospeši PAB. Drugi pomembni dejavniki tveganja za razvoj PAB so še: zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, povečana vsebnost homocisteina v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost, moški spol in starost.
- Prvi namen akcije je bil osveščanje javnosti o vzrokih in znakih periferne arterijske bolezni nog.
- Drugi del akcije pa je namenjen učenju tipanja pulzov. Bolezen namreč, poleg simptomov , lahko prepoznamo tudi s tipanjem pulzov, ki so pri tej bolezni slabo ali ne tipljivi.
Zdravnike SB Celje smo pri tem z veseljem podprli z ultrazvočnim sistemom Esaote MyLabAlpha eHD in s tem omogočili hitro in kvalitetno izvedbo preventivnih pregledov žil.
RSS Feed
